Živali pozimi mirujejo, dremajo, spijo ali bedijo?

Živali pozimi mirujejo, dremajo, spijo ali bedijo?

Živalske priprave na zimo.

Živali različno preživijo zimo.

Živali različno preživijo zimo. Nekatere pozimi MIRUJEJO, OTRPNEJO, druge hladnejši del leta ali DREMAJO ali PRESPIJO, spet tretje se že jeseni PRESELIJO v tople kraje. Nekatere živali so AKTIVNE tudi pozimi, nekatere zime NE PREŽIVIJO oziroma je preživijo le v manjšem številu.

Prihod zime jeseni najavljajo ptice selivke. Vidimo jih, kako se v selijo proti jugu in afriškim prezimovališčem. Najbolj znani slovenski popotniki so lastovke in štorklje.

Ob koncu poletje se življenjski krog sklene mnogim žuželkam. Večina čmrljev, os, sršenov, pikapolonic, metuljev, murnov ob koncu poletja pogine. Še prej izležejo v zemljo ali v varno zavetje jajčeca. Spomladi se iz njih izležejo ličinke.

Tiste hrošče, ki zimo preživijo kot ličinke, lahko najdeš skrite v zemlji, pod lubjem, med mahovi in lišaji ali v trhlem lesu.

Metulji prezimujejo najpogosteje kot buba, odrasle pikapolonice se skrijejo pod lubje, listje in v hiše; v prst se zarijejo tudi kobilice.

Kače, žabe ter drugi plazilci in dvoživke pozimi otrpnejo. Skrijejo se v tla in pod skale, zarijejo v zemljo in pod razpadajoče listje in drevje.

Ježi in drugi žužkojedi, netopirji, podleski in polhi zimo zelo trdno prespijo. Zlasti polhi so veliki zaspanci, saj spijo več kot šest mesecev. Od tod tudi slovenski rek "Spi kot polh."

Netopirji prezimijo tam, kjer se temperatura skoraj ne spreminja. To so podzemne jame ali podstrešja.

Kljub ljudskemu prepričanju medvedi zime ne prespijo! Tako kot jazbec in veverica pozimi medved le dremlje. Že pred zimo so si vsi pripravili zalogo hrane, a če je potrebno, se odpravijo po hrano tudi v globok sneg.

Živali, ki pozimi dremljejo, se navadno prebudijo enkrat v dveh tednih in ostanejo budne dan ali dva.

Zime se ne ustrašijo zajci, podlasice, dihurji, divje mačke, lisice, volkovi, jeleni, mufloni, srne in druge živali, ki zime ne prespijo in so aktivne.

ALI VEŠ?

  1. Zima ne pride do živega deževnikom! Pred mrazom se lahko umaknejo po navpičnih rovih globoko v prst, zato so aktivni vse leto.
  2. Veliki vrtni polž si jeseni v zemlji zvrta rov, se vanj zarije, svojo hišico pa zapre z apnenčastim pokrovčkom.
  3. Z zimskimi aktivnostmi v gorah (turno smučanje, zimski alpinizem ... ) ljudje velikokrat vznemirjamo živali. Eno od bolj obremenjenih območij v Triglavskem narodnem parku je območje Viševnika, kjer so rastišča ruševca in prezimovališča gamsa.

Cilji učnega načrta

Živali pozimi mirujejo, dremajo, spijo ali bedijo?

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

3. razred:

SPO:

  • učenci razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje (noč – dan, letni časi)
  • učenci opazujejo in opisujejo aktivnosti ljudi in živali v različnih vremenskih stanjih
  • učenci ugotavljajo vpliv vremena na naše aktivnosti in življenje rastlin in živali
  • učenci spoznajo, da so spremembe v okolju včasih za živali in rastline ugodne, včasih pa neugodne

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil